Kako porabiš svoj čas?

V dobi hitrega načina življenja, ko so fizične interakcije z ljudmi manj pogoste kot tiste preko socialnih omrežij, ko si komaj še vzamemo čas za kosilo in klepet s prijateljico ob kavi, je ena izmed najdragocenejših stvari naš čas. Prehitro pozabljamo, vrednost ima čas in kako hitro nam spolzi skozi prste, če se ga ne zavedamo in z njim ne znamo upravljati.

Prejšnji teden sem se vrnila iz Londona, kjer sem se izobraževala - obiskala sem mojo najljubšo plesno šolo Pineapple, kjer sem se leta 2005 in 2006 učila jazz baleta, 4 intenzivni dnevi pa so bili namenjeni seminarju z zelo zanimivim naslovom: Never work again. Tale moj zapis ni namenjen povzetku obeh izobraževanj, čeprav bi o tem lahko precej napisala, ampak o zgodbi o času, ki jo je povedal eden izmed predavateljev na seminarju:

Nekoč je živel deček po imenu Jack, ki je odraščal s svojo mamo v hišici na obrobju mesta. Njihov sosed, prijazni stric Paul, je Jacku predstavljal očeta, ki ga nikoli ni imel. Svoje otroštvo je preživel v igranju s stricem Paulom, in stric Paul je imel Jacka neizmerno rad.

Stric Paul je imel na svoji pisalni mizi medeninasto skrinjico, ki je bila zaklenjena. Jack je bil radoveden, kaj stric Paul skriva v njej in na to vprašanje mu je stric Paul vedno odgovoril: »Stvar, ki mi pomeni največ na svetu.«

Leta so minevala, Jack je odrastel. Šolske obveznosti, nato službene obveznosti so ga držale dlje in dlje časa v mestu. K stricu Paulu je komaj še kdaj uspel priti na obisk, še za svojo ženo in otroka mu je čedalje pogosteje zmanjkalo časa, dolgi delovni dnevi in številne obveznosti niso dopuščale prostora zanje.

Nekega dne je Jacka poklicala mati: »Jack, žalostno novico imam zate… stric Paul je umrl. Se ga spominjaš? Vedno je spraševal po tebi, vedno je bil prepričan, da boš uspešen poslovnež, kar tudi si, tako te je imel rad! Se spominjaš tistih popoldnevov, ki sta jih preživljala skupaj? Ta četrtek je pogreb, boš lahko prišel…?«

Jack je pomislil na vse tiste čudovite popoldneve, na strica Paula, na njune igre, na dolge pogovore, sprehode… in pomislil je, da nikoli ne bo vedel, kaj je stric Paul imel v svoji medeninasti skrinjici, da nikoli ne bo vedel, kaj je bilo tisto, kar je stricu Paulu pomenilo največ na svetu. Pomislil je na svoje obveznosti in že nameraval mami razložiti, kako ne more na pogreb, pa si je premislil: »Pridem, seveda!«.

Jack se je čisto spontano po pogrebu odpravil do hiše strica Paula. Vstopil je v ta spomin otroštva in se razgledal naokoli. Kako prazna je bila brez strica Paula! Noge so ga same nosile k pisalni mizi, na kateri je stric Paul hranil svojo medeninasto skrinjico – ni je bilo več! Paul je žalostno zavzdihnil in se odpravil nazaj v svoje mestno življenje.

Nekaj dni po pogrebu ga je pred vrati čakal majhen paket. Paul ga je prijel v roke in začudeno pogledal: pošiljatelj je bil stric Paul! Vznemirjen se je zaprl v svojo pisarno in odprl paket. V njem je bila medeninasta skrinjica strica Paula, ključ in sporočilce: »Jack, vedno si spraševal, kaj hranim v tej skrinji. Sedaj lahko sam pogledaš, tvoja je.«

Jack je s tresočo roko odklenil medeninasto skrinjico. V njej je bila slika malega Jacka, zadaj pa je stric Paul napisal: »Jack, hvala za tvoj čas – ta čas, ki sem ga preživel s tabo, mi pomeni največ na tem svetu.«

Jack je zajokal. Pomislil je na svoje zaposleno življenje - na vse trenutke, ki so zbežali mimo njega, ker ni imel časa, da bi jih opazil - in se odločil, da ga bo korenito spremenil in da si nikoli več ne bo dopustil, da bo zapostavljal ljube osebe zaradi pomanjkanja časa.

Če se je tudi tebe zgodba dotaknila, tako kot mene, razmisli: kam gre tvoj čas? Kako ga razporejaš? Veš, katere so prioritete v tvojem življenju in kolikokrat se zgodi, da jih postaviš na stranski tir zaradi pričakovanja in zahtev drugih? Veš koliko časa preživljaš ob stvareh in aktivnostih, ki te veselijo? Katera področja svojega življenja si želiš izboljšati in kdo so osebe, ki te napolnijo z energijo in ljubeznijo? Napiši si vse te aktivnosti, področja in osebe, seznam obesi na steno in ga vsakodnevno preberi naglas. Tja usmeri svojo pozornost in vedno bo prišel tudi čas.

Hvala, da si si vzel/-a čas, da si prebrala ta zapis in hvala vsem plesalkam, ki ste si in si še vedno vzamete čas, da pridete v plesno dvorano in z mano plešete.